Stresirana psiha, stresirano telo

Kako se počutite? Ste dobro – v homeostazi? Vsak trenutek lahko trčite ob stresor v najrazličnejši obliki, ki lahko zmoti vaše ravnovesje. Proces lahko primerjamo z živalskim svetom, kjer se to zgodi levu,…

Kako se počutite? Ste dobro – v homeostazi? Vsak trenutek lahko trčite ob stresor v najrazličnejši obliki, ki lahko zmoti vaše ravnovesje. Proces lahko primerjamo z živalskim svetom, kjer se to zgodi levu, ki preganja zebro, in njej, ki jo preganja lačni plenilec. Stresni odziv je seštevek nevronskih in endokrinih sprememb, ki se dogodijo zebri in levu z enim ciljem, da pomagajo premostiti krizo in ponovno vzpostaviti ravnovesje – v našem primeru dobro počutje.

Ni vsak stres slab. Ljudje imamo stres tudi radi. Včasih celo dobro plačamo, da doživimo stres ob ogledu grozljivke ali pri skoku s padalom. Stres imamo v osnovi radi, ko ga je ravno prav, ravno dovolj. Pri tem pa je njegov namen, da naše telo ob paniki zbere dovolj energije, da nas reši pred morebitno nevarnostjo. Če ljudje tovrsten proces doživljamo kronično pogosto, potiskamo svoje psihično in fizično zdravje proti robu.

Kako se začne? Kritični dogodki dajo našim možganom signal za začetek stresnega odziva. Ti se odzovejo s kaskado procesov, kar je v našem vedenju najopazneje kot odzivanje v slogu boj ali beg. Stresne dogodke vedno spremlja odziv našega telesa, ki svoje delovanje prestavi v visoko prestavo ter se kaže s povišanim krvnim tlakom in srčnim utripom. V času čezmerne količine stresa se poslabša tudi funkcija obnove tkiva in reprodukcije, ki je primerna za čas po krizi.

Človek se s stresom spoprijema že od svojih začetkov, pri tem pa je novost to, kako stres deluje pri današnjih pametnih in socialnih bitjih 21. stoletja.

Kaj sproži stres? Sprožilec oz. ogrožajoči faktor je lahko čustvo, spomin ali misel, da se nam bo zgodilo nekaj slabega. Če čutimo, da se bo dobro počutje spremenilo, četudi zmotno, si ustvarjamo idealne pogoje za nastanek tesnobe, paranoje in sebi omogočamo, da je naša psiha pod stresom. Zanimivo je, da se prav v jedru psihološkega stresa nahajata občutka izgube kontrole in predvidljivosti. Nazadnje, ko ste obstali v prometnem zamašku, ste najverjetneje doživljali stresno inducirano hipertenzijo.

Kako stres ubija?

Pogosto doživljanje akutnega stresa lahko privede do poškodb kardiovaskularnega sistema. Povečana prekrvavljenost v telesu povzroča vnetja žil. Maščobe, holesterol in glukoza lahko začno mašiti arterije.

Kronični stres oslabi tudi naš živčni sistem. Stres uničuje nevrone v predelu limbičnega dela, v hipokampusu, in povzroči oslabljen dolgoročni spomin. Nasprotno se zgodi v našem centru za strah, v amigdali, ki z več doživljanja stresa dejansko zraste. Kronični stres naredi našo amigdalo preveč reaktivno in histerično, kar opazimo v obliki tesnobe.

Tudi naš center za doživljanje ugodja je oslabljen, saj posledično močno zmanjša naše sposobnosti za doživljanje ugodja – užitka. Če stres odvzame naš nevrotransmiter ugodja – dopamin, kaj nam ostane?

Možganski center za presojo, logiko in načrtovanje – frontalni korteks se razvije najpozneje in raziskave kažejo, da je njegov razvoj izoblikovan z geni. Dokončajo ga naše življenjske izkušnje. Kronični stres temu predelu možganov pospešuje proces atrofije, ki je v nevroznanosti poznana kot smrt možganskih nevronov oz. njihovih povezav. Posledično smo ljudje slabši pri presoji in odločitvah, ki lahko močno zaznamujejo preostanek našega življenja.

Simptomi kroničnega stresa lahko vsebujejo tudi razdražljivost, tesnobo, depresijo, glavobole, nespečnost … Akutni stresni odziv zajema tudi povišano delovanje imunskega sistema, pri čemer pa kronični stres zmanjšuje njegovo delovanje.

Načini za uravnavanje stresa:

1. Prepoznavanje telesa oz. povečanje stika s seboj

Preden lahko učinkovito reguliramo nivo doživljanja stresa, moramo najprej ugotoviti, koliko stresa trenutno čutimo. Zato ne potrebujemo pregleda pri zdravniku ali raziskave, ampak se obrnemo k našemu natančnemu instrumentu – telesu. Preprosto se vprašamo. »Koliko stresa trenutno občutim?« Stres se lahko reflektira kot tesnoba, jeza, napetost v mišicah ali karkoli drugega. Če ne zaupate svoji presoji, vprašajte za mnenje nekoga, ki vam je blizu.

Stres lahko prepoznamo tudi psihosomatsko, njegovi simptomi so: utrujenost, močno razbijanje srca, hiter srčni utrip, povečano potenje, hitro dihanje, boleč vrat ali ramena, bolečina v spodnjem delu hrbta, glavoboli, hladne roke ali stopala, bolečina v prsnem košu, vrtoglavica, diareja ali zaprtost, grizenje nohtov, težave s požiranjem ali suha usta,pomanjkanje energije, čezmerno uživanje hrane, občutki nemoči, zloraba alkohola, kajenje, povečana razdraženost, nepotrpežljivost, izguba želje po spolnosti, pozabljivost …

2. Sproščanje telesa

Za sproščanje našega telesa lahko uporabimo ustrezno dihanje, raztegovanje in masažo telesa, vajo »body scan« za prepoznavanje mišične zategnjenosti in drugih simptomov stresa na telo, diafragmatično trebušno dihanje, progresivno relaksacijo, TRE, jogo …

3. Sproščanje naših misli

Tok naših misli oz. naš um nenehno deluje in ima neverjetno moč, da spravi naše celotno telo v stres.

Znaki, da je naš um v stresu, so: občutek, kot da naše misli dirkajo neobvladljivo in jih težko obvladujemo, občutek zaskrbljenosti, razdraženosti ali razburjenosti, preokupiranost in oslabljeno ohranjanje koncentracije, težje zaspimo in zaspimo nazaj, če se prebudimo.

Izvor naših misli sooblikujejo tri komponente: naš temperament in osebnostne lastnosti, naša družina in izkušnje iz izvorne družine ter življenjske izkušnje (travme, zlorabe).

Kje začnemo regulirati stres – sociostaza

Ljudje smo socialne živali, in te imajo moč, da druga drugi uravnavajo notranjo biokemijo, čustva prek zavednih in nezavednih mehanizmov komunikacije. Moč medosebnih odnosov nam lahko izjemno pomaga, saj so povezave med fizičnim zdravjem in pozitivnimi odnosi konsistentna ugotovitev raziskav na področju psihonevroimunologije, ki raziskuje povezanost med človeškim umom, telesom in fizičnim zdravjem.

Podpora v družini, prijateljih in znancih nas lahko ščiti pred negativnimi efekti stresa. Biti v družbi podpirajočih ljudi zmanjšuje krvni tlak, stresne hormone, reaktivnosti avtonomnega živčnega sistema in kardiovaskularnega sistema ter zmanjšuje možnost bolezni. Kakovostni odnosi spodbujajo nastanek T-celic in naravnih celic ubijalk, ki izboljšajo imunsko delovanje.

 

Vir: Robert Sapolsky

Objavljeno: Juliet Rose