Strah in bolečina v meni

Tesnobo oziroma anksioznost spremljajo občutki skrbi, živčnosti ali strahu. Včasih so neprijetna stanja tesnobe v osnovi naravno in celo produktivno stanje, saj naše telo začuti in sporoča, da nekaj ni v redu. Opozarja nas, da se moramo izogibati nevarnosti in zato narediti spremembo.

Na drugi strani stalni in ponavljajoči se občutki tesnobe močno ovirajo naše vsakdanje življenje v službi, doma, pri šolanju ali družabnem življenju s prijatelji ali sposobnosti vstopanja v romantične odnose.

Okolica in družina pogosto težje razumeta, kaj ljudje s tesnobo doživljajo, in se sprašujeta, kako to, da ne zmorejo tega ali onega. V svojih besedah lahko gresta celo predaleč in človeka začneta sramotiti. Resnica je, da je osredja lastnost tesnobe izogibanje.

Koristno je, da ponudimo pomoč oziroma suport. Pomeni, da damo človeku občutek, da smo na voljo in smo mu dostopni, če bi nas potreboval. Prijatelji ne naredijo usluge s svojimi oblikami pomoči v smislu »če te je strah nekoga poklicati, bom jaz« ali »te je strah vrniti knjigo v knjižnico, bom jaz«. Tovrstno vedenje nam samo pomaga potrditi, da četudi nas je nečesa strah oziroma nas dela živčne, da lahko tudi brez tega delujemo.

Osnovno pravilo, kako nuditi pomoč nekomu s tesnobo, je pomagati ljudem, da lahko ti pomagajo sebi. Predpostavka, da jim bo lahko uspelo pomagati sebi, je, da je socialni krog okoli njih sposoben nuditi in izraziti sočutje do njih. To je nujno, saj ljudje z resnimi težavami tesnobe, paničnimi motnjami, tesnobo, ki jo spremlja depresija, s posttravmatskim stresom ali obsesijami lahko obupujejo v smislu »ni mi pomoči, počasi bom znorel«.

Kako uspešno stati ob strani in ne obsojati, je lahko pogosta misel družine ali prijateljev, pri čemer pa pomaga, če jih opomnimo, da jih zaradi njihovih težav nič manj ne cenimo in spoštujemo,  si o njih ne mislimo ničesar slabega. Tako omogočimo človeku občutek, da ga njegovo trenutno stanje močne tesnobe ne pooseblja. S tem da ne enačimo tesnobe z osebo, dosežemo, da je posameznik sposoben ločiti svoje stanje od sebe in tako iskati vire moči.

Kaj so načini samopomoči?

  • Fizična rekreacija je pomemben člen telesnega in duševnega zdravja;
  • kakovosten spanec (pomen rutine, izostanek ekranov pred spanjem, udobna postelja);
  • zmerna uporaba kofeina in alkohola;
  • načrtujte čas za skrbi (na primer 30 min na dan za prepoznavanje vsega, kar nas moti);
  • globoko dihanje;
  • zavedati se svojega miselnega toka;
  • prepoznati, kateri sprožilci nam povzročajo tesnobo.