Kdaj na psihoterapijo?

Psihoterapija ljudem pogosto predstavlja nekakšen tabu, saj je pogosto mnenje, da pomoč poiščejo tisti, ki so na dnu, ne zmorejo več, so slabiči ali mogoče trpijo za kakšno duševno boleznijo.

Psihoterapija ljudem pogosto predstavlja nekakšen tabu, saj je pogosto mnenje, da pomoč poiščejo tisti, ki so na dnu, ne zmorejo več, so slabiči ali mogoče trpijo za kakšno duševno boleznijo.

Resnica je, da še zdaleč ni treba, da smo nori, obupani ali na robu psihičnega zloma, da si poiščemo pomoč. Stiske in težave so del nas in stojijo med nami. V pogovoru s prijatelji, znanci ali družinskim članom pogosto slišimo, kako komu s partnerjem ne uspe najti skupnega jezika, se nenehno prepira, se neuspešno »ukvarja« s svojim mladoletnim sinom ali preprosto trpi.

Človek lahko v času osebne stiske pomisli, da tako preprosto ne zmore več, lahko ga oblije močan občutek sramu, pospremljen z mislijo »Vau, z menoj je nekaj narobe!«. Tako pridejo na dan negativni občutki manjvrednosti, nesposobnosti in preprostega dejstva, da nismo dovolj – nismo okej! Krivica je, da mnoge lahko ti občutki »zmrznejo« in grozota sramu jih lahko dejansko odvrne, da bi aktivno poiskali pomoč.

Na svetu je približno 40 % ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki dejansko poiščejo pomoč. Duševne stiske, ki jih sami ne zmoremo sprostiti, se pogosto ojačajo in povzročijo tudi druge negativne posledice, ki vodijo do oteženih odnosov ali skrbi in vzgoje svojih otrok, do oteženega delovanja na delovnem mestu ali v procesu izobraževanja, do hospitalizacije ali poskusa samomora.

Dejstvo je, da vsekakor ni treba, da naše počutje pridobi oznako patološko, ampak lahko svoje težave začnemo aktivno reševati že prej – ampak kdaj je to? V primerih, ko v službi izkušamo čezmerni stres, ki ga sami ne zmoremo sprostiti, in ko nas pogosteje meče iz našega optimalnega delovanja. Imate težave s spanjem ali splošno razdražljivostjo, je vaše počutje že nekaj tednov »na dnu«? Lahko se zgodi, da bodo te težave odšle, toda kaj storiti, če ne bodo? Lahko se začnemo spraševati, ali bo tako z nami od zdaj naprej. Je to normalen del našega življenja?

Na situacijo lahko pogledamo tudi z vidika našega fizičnega počutja in zdravja. Če v telesu že dlje časa čutimo bolečino, stvar najprej poskušamo blažiti sami, če ta ostaja, odidemo k zdravniku. Če nas boli zob, običajno ne razmišljamo, da se bo situacija pozdravila sama od sebe, in odidemo k zobozdravniku. Kaj pa naše čustveno, psihično in odnosno počutje?

Zdravo je, če lahko do sebe gojimo toliko sočutja in ljubezni, da s pomočjo ne čakamo do tedaj, ko bodo naši simptomi dovolj izraziti. Strokovni nasvet poiščimo v primerih, ko nam okoliščine povzročajo velik distres.

Okoliščine:

– Doživeli ste travmatično izkušnjo in zase želite, da bi se z nastalo situacijo lahko soočali zdravo in funkcionalno.
– Težavne življenjske okoliščine – izguba službe, ločitev ali prekinitev odnosa.
– Če ugotovite, da se pogosto ujamete v svoj začaran krog, ki vas onemogoča.
– Želite si bolje razumeti moč vplivanja vaših zgodnjih izkušenj iz otroštva, izvorne družine, te občutke želite preseči.
– Želite si izboljšati svoj odnos s partnerjem.
– Želite izpopolniti svoje starševske kompetence.