Skrb zase in za svoje duševno zdravje je pomembna prioriteta vsakega človeka. Da bi lažje odpravljali in izboljšali škodljive posledice izolacije, je potrebno, da do duševnega zdravja, svojega dobrega počutja gojimo še več odgovornosti in zanj skrbimo.
Spremenjena dnevna rutina, ko ne moremo v trgovino na tako preprost način, in fizična oddaljenost med ljudmi nas lahko puščata z občutki zmedenosti, nemoči, frustracije in občutja, kot da smo ostali brez smeri v življenju.

Spremembe so del življenja in tudi način, kako se nam je uspelo prilagoditi na nove razmere, je deloma odvisno od zunanjih dejavnikov. Če smo izgubili službo, spremenili delovno razmerje, opravljamo delo, pri katerem dnevno tvegamo izpostavljenost možni okužbi, ali pa smo začeli šolanje otrok na domu, vse to od nas zahteva, da si preuredimo prejšnji način življenja. Hkrati pa je to čas za novo strukturo in pri tem je preudarno upoštevati naslednje:

1. Postavitev nove rutine
Če nismo vajeni dela od doma, je lahko ta sprememba prinesla veliko izzivov. Pomembno je, da smo sposobni narediti zdrave razmejitve med delom in domom, in te niso zabrisane. Četudi nas včasih zamami, da bi delali pozno v noč, je pomembno, da se, kolikor se le da, držimo zadanega urnika. Ni se nam treba obleči v delovno uniformo ali poslovno obleko, ampak lahko damo posebni trenirki novi naziv – delovno oblačilo doma, pri čemer ta služi kot znak za začetek dela.

2. Smiselni preventivni ukrepi
Omejimo vnos dnevnih informacij o trenutnem stanju in uporabljajmo verodostojne vire, ki nam pomagajo pri prilagajanju na zdrave navade. To je še posebno pomembno, če smo po naravi tesnobni ali trpimo za obsesivno kompulzivno motnjo ter nas medijske informacije lahko še bolj potisnejo v slabše počutje.

3. Hvaležen sem za
Četudi so naše družine »ujetniki« trenutnih razmer, je pomembno, da poskušamo uspešno preživeti odmaknjenost od drugih ljudi in odnosov. Kljub težkim okoliščinam nam pomaga, če vsak dan v parih minutah naredimo seznam ljudi, stvari, brez katerih si ne predstavljamo življenja in smo za njih hvaležni, da obstajajo.

4. Povezal se bom s …
Mnogi avtorji navajajo, da medtem, ko ohranjamo socialno odmaknjenost, nujno potrebujemo podporo odnosov. Vsak dan izberite tri ljudi in navežite stik z njimi prek telefona ali videoklica. To so lahko vaši sorodniki, ožja družina, sosedje ali človek, za katerega veste, da je zdaj veliko osamljen. Če delamo dobro, se počutimo bolje!

5. Kaj bi danes počel – pa ne morem?
Vsak dan lahko začutimo željo: zdaj bi šel tja, srečal bi se s tem človekom ali obiskal to ustanovo. Popolnoma naravno je, da kljub izolaciji začutimo te potrebe in želje, ki bi se pred tem časom štele za povsem normalne. V teh trenutkih je treba sprejeti zdajšnje razmere, da lahko skrbimo in vplivamo le nase in naše najbližje. Edina stalnica na svetu je sprememba. Hitreje, ko izpustimo pričakovanja normalnega v smislu »tako naj bi bilo in moralo biti«, hitreje se prilagodimo.

6. Kako bom danes poskrbel za svoje telo?
Narava, svež zrak in sonce pozitivno vplivajo na naše telo in živčni sistem. Četudi nismo ljubitelji vadbe, lahko deset minut sedemo na sonce in preprosto opazujemo okolico. Zdaj lahko tudi pogosteje občutimo strah in tesnobo, zato lahko to počutje sprostimo z gibanjem našega telesa, hojo po stopnicah, masažo gležnjev ali opazovanjem bitja našega srca. Nujno je, da naša telesa, ki so tako občutljiva na zaznavanje strahu in panike v okolici, redno umirjamo.

7. Vaje čuječnosti, sprejemanja in sočutja do sebe
Kot protiukrep za nenehne skrbi ali katastrofiziranje lahko uporabimo meditacijo, molitev ali jogo. Ne nazadnje je dobro, če smo lahko s seboj prijazni in treniramo, kako razvijati sočutje do sebe. Občutke izolacije lahko omilimo, če priznamo naše trpljenje, ne obsojamo razmer in prepoznavamo podobnost izkušnje z ljudmi preostalega sveta.

 

Vir: Brooke Anderson; Si daily questions to ask yourself in quarantine; Greatergood.Berkeley.edu.