To, kdaj je primeren čas, da obiščemo psihoterapevta, že samo po sebi povzroča svojevrstno stisko. Ljudje sami hitro začutimo, kdaj nam počutje za določen čas pade ali da zunanji dejavnik občutno poslabša naše dobro počutje. Koliko časa mora takšno stanje pri človeku vztrajati, preden poišče pomoč za svoje duševno zdravje, se razlikuje od posameznika do posameznika. Da pogledamo na (duševno) zdravje širše, se moramo vprašati: »Koliko časa
trpimo zvinjeni gleženj ali nategnjeno mišico, preden se odločimo obiskati zdravnika?« Kdaj dovolj trpimo, fizično ali duševno, da poiščemo pomoč?

Psihoterapija pomaga izboljšati simptome mnogih duševnih bolezni in lahko pozitivno vpliva na ljudi, ki se srečujejo s čustvenimi težavami in raznimi življenjskimi izzivi. Raziskave kažejo, da pozitivni učinki psihoterapije trajajo dlje, kot samo tisti, ki so posledica zdravil. Če je medikamentozno zdravljenje potrebno, zdravila pomagajo zmanjšati nekatere simptome duševnih bolezni oziroma stanj in ob tem terapija uči, kako se lahko ljudje sami vsakodnevno
spoprijemamo s simptomi. Osebna izkušnja psihoterapije pušča opolnomočeno osebo, ki poseduje izkušnje, kako uravnavati svoje počutje in izboljšati duševno zdravje. Te izkušnje s klienti ostanejo tudi potem, ko se terapija konča, in jim še naprej pomaga, kako se uspešno spoprijemati s simptomi svojega zdravja.

Ljudje, ki trpijo za duševnimi stiskami in težavami v duševnem zdravju, tvegajo, da postanejo nezmožni za delo ali nadaljevati izobraževanje, okrepljene so njihove težave v medosebnih odnosih ali poslabšana sposobnost skrbi za otroke, tveganje zdravstvenih težav, hospitalizacije in samomora.

Ali potrebujem terapijo in podporo okolice?

Da potrebujemo pomoč, si je izjemno težko priznati. Če nam bližnja oseba svetuje, da bi si morali poiskati pomoč, lahko dobronamerni nasvet doživljamo kot obsodbo, izjemno sramotno ali stigmatizirano. Na drugi strani je svojcem vedno težko gledati trpečo ljubljeno osebo. Bolje, kakor da pompozno javno naznanimo ugotovitev »Potrebuješ pomoč psihiatra, psihologa ali psihoterapevta«, je to, da vprašamo: »Kako ti lahko pomagam? Skupaj lahko
pogledava, katere oblike pomoči so na voljo, in preveriva, kateri psihoterapevti so na voljo. Skupaj lahko pokličeva ali greva na prvi sestanek«.

Tako ne ponudimo nasveta, ki običajno ne deluje, temveč ponudimo podporo in razumevanje. Pomembno je, da oseba sama spozna, da potrebuje pomoč.

Psihoterapija – več kot le bolezenski model

Psihoterapija se ukvarja s širokim področjem izzivov, ki vsakodnevno bremenijo. Ponuja oporo pri razvezah, žalovanju, starševskih in družinskih težavah. Vendar psihoterapije ne potrebujemo le ob zgoraj opisanih duševnih težavah.

Človek lahko v terapevtskem prostoru premaga tudi težave, ki niso duševne bolezni, ampak
se čutijo kot:

 vse, kar občutite, je intenzivno;
 doživeli ste travmo in o dogodku ne morete nehati razmišljati;
 trpite za nerazloženimi in pogostimi glavoboli ter drugimi psihosomatskimi znaki;
 za premagovanje vsakdana zlorabljate substance;
 napetost v medosebnih odnosih;
 čezmerna količina stresa in anksioznosti;
 nezmožnost spoprijemanja z velikimi izzivi življenja;
 neobvladovanje nezdravega odzivanja – bes, pasivno-agresivno vedenje;
 težave v spolnosti;
 težave s spanjem;
 nezmožnost spoprijemanja z resnimi zdravstvenimi težavami – diabetes ali kronična
bolečina idr.

Psihoterapija je preverjena metoda, da spremenimo škodljivo razmišljanje ali težave v vedênju ali odnosih. Lahko pa psihoterapija omogoči, da se počutje posameznika in kakovost življenja izboljšata iz dobro na odlično. Če naredimo primerjavo s fizičnim zdravjem, ljudje obiščemo zdravnika, da pozdravimo medicinski problem. Ker začutimo določene simptome, bolečino, poiščemo zdravljenje (pomoč), da si povrnemo dosedanje stanje oziroma status quo. Na drugi strani smo fizično dejavni, da ohranjamo zdravje, dosegamo izboljšano fizično pripravljenost in preoblikujemo dobro življenje v boljše.

Tako imamo dva pristopa do zdravja, pri čemer prvi naslavlja bolezen, drugi pa spodbuja dobro počutje. Psihoterapija na podlagi pozitivne psihologije deluje kot psihološki ekvivalent obisku zdravnika in fizične rekreacije.

Ljudje gremo na terapijo, da poiščemo pomoč za razrešitev težav in da lahko še izboljšamo že tako optimalno dobro psihično počutje.

Psihoterapija pomaga tudi, če:

 želite sebe sprejemati in se imeti rad;
 želite preoblikovati dober zakon v odličnega;
 želite izboljšati svoje starševske metode;
 želite blesteti v svoji karieri;
 želite imeti uro časa na teden, ko ste lahko v polnosti osredotočeni nase;
 želite nekaj pozabiti in odpustiti.

V vsakem primeru – bodisi iščemo terapevtsko pomoč zaradi akutne situacije bodisi želje, da v zdajšnjem trenutku potrebujemo pomoč strokovnjaka – je vstopiti v terapevtski proces težko. Ogromno misli, skrbi, pomislekov lahko človeka spremlja do prve uvodne ure s terapevtom. Če postavimo na stran osebni strah pred terapijo ali sram, da sem potreben pomoči, prav tako žalost ob misli, ali je res prišlo tako daleč, da moram iti na terapijo, jezo ob tem, zakaj nisem mogel tega preprečiti, potem preprosto sprejmemo svojo iskreno željo,
da si želimo drugače.

V trenutku, ko ostanemo samo s tem občutkom in iskreno željo, ki nas z jezo ponese v življenju naprej, je sprememba za naslednjim vogalom.